Leta 2014 mineva sto let od začetka prve svetovne vojne. Mesec dni od atentata, ki ga je v Sarajevu izvedel Gavrilo Princip na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, se je vojna začela 28. julija 1914 z vojno napovedjo Avstro-Ogrske Kraljevini Srbiji. Kmalu zatem so sledile medsebojne vojne napovedi evropskih držav in Evropa je bila v krvavi vojni.
V prvi svetovni vojni se je borilo okrog 70 milijonov ljudi, v njej pa je skupaj s civilnimi žrtvami po nekaterih izračunih umrlo tudi do 100.000 Slovencev. Poleg številnih vojnih žrtev je prva svetovna vojna dodobra vplivala na nadaljnji politični, gospodarski in kulturni razvoj Evrope in sveta, usodne posledice pa je imela tudi za Slovence. Do konca vojne je velika večina Slovencev živela v eni državi, Habsburški monarhiji (Avstro-Ogrska), po vojni pa je večji del današnjega slovenskega ozemlja pripadel Kraljevini SHS (od 1929 Kraljevina Jugoslavija), manjši del pa Kraljevini Italiji. Trpljenje slovenskih vojakov na številnih frontah, zlasti na t. i. soški fronti, so dodobra izničile politične kalkulacije in apetiti vojskujočih se velesil po končani vojni.
Prva svetovna vojna je zaznamovala tudi območje današnje Občine Braslovče. Resda tu niso potekali frontni spopadi, vendar so bili številni domačini, praktično večina zdravih moških v starosti med 18 in 50 let, mobilizirani v avstro-ogrsko vojsko. Mnogi izmed njih se niso nikoli več vrnili. Številni domačini pa so umrli kmalu po vojni, bodisi zaradi posledic vojne, bodisi zaradi epidemije t. i. španske gripe, ki je izbruhnila tik po končani vojni. Po vojni so v številnih slovenskih krajih postavili javna spominska obeležja padlim vaščanom. Začuda tega niso naredili v Braslovčah. Na območju današnje Občine Braslovče stoji takšen spomenik v središču Grajske vasi, tovrstni spomeniki pa so postavljeni tudi v sosednjih občinah (Polzela, Šmartno ob Paki).
Ob stoletnici začetka prve svetovne vojne potekajo v Evropi in svetu številni simpoziji in konference, muzeji postavljajo razstave in izdajajo publikacije. Občina Braslovče je 100-letnico začetka prve svetovne vojne obeležila na izviren način – z obnovo kulturnega spomenika, povezanega s to vojno: spominsko ploščo bratov Vertačnik na braslovškem pokopališču.
Omenjena spominska plošča je zanimiv spomenik, ki je povezan s prvo svetovno vojno, in je izjemen na območju Spodnje Savinjske doline, saj ne gre za javni spomenik, temveč za osebni angažma žalujoče družine, ki je spominsko ploščo umrlima sinovoma postavila ob družinski nagrobnik. Zaradi svoje izvirnosti in kulturno-zgodovinskega pomena je pomembno, da se takšen spomenik obnovi in ohrani tudi prihodnjim rodovom. Ta praksa poteka v Braslovčah že nekaj časa. Ob mrliški vežici na pokopališču je bil že lansko leto postavljen lapidarij, spominski prostor za stare nagrobnike iz pokopališča, ki imajo kulturno-zgodovinsko vrednost, in se na ta način ohranijo kot kulturni spomenik in turistična zanimivost. V svetu (zlasti ZDA in Velika Britanija) že dolgo časa poteka ohranjanje in proučevanje starih nagrobnikov, zadnja leta pa se njihovega pomena vse bolj zavedamo tudi v Sloveniji. Nagrobniki so nepogrešljiv del kulturne dediščine nekega prostora. Spominska plošča bratov Vertačnik je prvotno stala na grobni gomili ob nagrobniku družine Vertačnik. Z lepo gesto se je izkazal sedanji gospodar Vertačnikove domačije v Podgorju, gospod Viktor Zorec, častni občan Občine Braslovče, ki je ploščo podaril za lapidarij. Na ta način je omogočil, da bo plošča ostala v lapidariju na pokopališču kot trajni pomnik pomembnega zgodovinskega obdobja – prve svetovne vojne.
Spominska plošča komemorira vojaka 87. celjskega pešpolka, Mihaela (1895-1917) in Vinka (1897-1921) Vertačnika iz Podgorja pri Letušu, od katerih je bil eden neposredna, drugi pa posredna žrtev prve svetovne vojne, saj je umrl že po končani vojni. Na plošči je zapisan tudi zanimiv epitaf: “na Dunaj / Vojskina trobenta je vaj / poklicala nista se ustrašila / tudi nebeške trobente ne / v spomin spominek / postavimo / Rodbina žalujoči oče.”
Ker je bila plošča prvotno prislonjena ob družinski nagrobnik, je bila nagnjena, zato so nanjo močno vplivale dolgoletne vremenske razmere, ki so ne le dodobra izprale pozlačene črke, temveč tudi povzročile, da večji del vklesanega napisa ni bil več viden. Zahtevnega restavratorskega dela sta se lotila restavratorja Angel Oblak in Mojca Zver iz Brezovice pri Ljubljani. Ploščo sta najprej fotografirala z infrardečo svetlobo, da se je na ta način prikazal izginuli del napisa, ki sta ga nato skrbno pozlatila v originalni pozlati. Ploščo z obnovljenim napisom sta tudi očistila smoga, mahov in drugih oblog, ki so se na njej nabrale v desetletjih, ter jo premazala z zaščitnim premazom za kamen.
Pri umestitvi v lapidarij je bilo potrebno najti za ploščo ustrezen nosilni podstavek. Potrebno je bilo izbrati takšen tip nosilnega nagrobnika, ki bo ploščo varoval pred vremenskimi vplivi, obenem pa bo izgledal v duhu takratnega časa in v skladu z drugimi nagrobniki, ki so že postavljeni v lapidariju. Zahtevno delo izdelave nosilnega nagrobnika ter vzidavo plošče so izvedli člani režijskega obrata Občine Braslovče. Spomenik bratoma Vertačnik ob 100-letnici začetka prve svetovne vojne stoji v lapidariju na pokopališču v Braslovčah in nas opominja, naj se vojne grozote nikoli ne ponovijo.
Blaž Podpečan
