Prosvetno društvo Braslovče je pred nekaj tedni zaključilo s svojim, sedaj že tradicionalnim, poletnim "Kinom pod kozolcem", sedaj pa se že pripravljajo na jesenske prireditve.Kina, ki je deloval v dvorani pred desetletji se še marsikdo spominja. In kot zanimivost velja omeniti, da je bil zadnji kinooperater v stari Kino dvorani hkrati tudi prvi kinooperater pred štirimi leti, ko je Prosvetno društvo Braslovče ponovno oživilo in osvežilo projekt. Ves čas je bilo čutiti podporo s strani obiskovalcev in s strani Občine Braslovče, brez katere projekt zagotovo ne bi živel. Če je bilo prvo leto še slišati vprašanje: »Ali bo kino še drugo leto?«, je bilo naslednje leto vprašanje: »Saj bo drugo leto tudi kino, kajne?«, tretje leto: »A bodo drugo leto enaki termini kot letos?«, četrto pa je bilo vprašanje: »Kateri filmi bodo pa drugo leto?« Po teh vprašanjih bi človek lahko mirno rekel, da se je kino prijel in da je s projektom vredno nadaljevati tudi v prihodnje.
Prosvetnemu društvu je bilo osnovno vodilo zapolniti kulturno praznino in na sploh poživiti poletno, počitniško dogajanje v Braslovčah, ko v večini društev vlada zatišje. Hkrati pa pokazati, da kjer je volja, je tudi pot. Izbira projekcij je bila izključno slovenski film, primeren čim širšemu krogu javnosti. Udeležba je bila vedno nad pričakovanji. Prihajale so družine, otroci, mladostniki, pari, prijatelji, posamezniki, starejši … Pa ne samo domačini. Glas o čudovitem ambientu kina pod kozolcem se je že v prvem letu razširil po Savinjski dolini in privabil vsako leto več obiskovalcev. V kino pod kozolcem so domačini vabili tudi svoje znance, da so skupaj preživeli malo drugačen poletni večer. V štirih letih so si obiskovalci ogledali 12 celovečernih filmov. Od najstarejših npr. To so gadi in Cvetje v jeseni, do malo mlajših Poletje v školjki in Babica gre na jug ter novejših, kot je Sfinga in največja uspešnica Gremo mi po svoje.
Vse predstave so bile za obiskovalce brezplačne. Je pa Prosvetno društvo Braslovče dalo priložnost obiskovalcem, da so projekt podprli s prostovoljnimi prispevki. Ti so delno pokrili stroške predstave, delno pa so bili namenjeni gostovanju na Švedskem, kamor v teh dneh odhaja Moški pevski zbor Karla Viranta Braslovče s spremljevalno ekipo Prosvetnega društva Braslovče.
Ideja po gostovanju na Švedskem se je v društvu porodila že pred več kot tremi leti, ko je na Osnovni šoli Braslovče, v okviru programa Comenius, sodeloval tudi Moški pevski zbor Karla Viranta Braslovče. Ta je s svojim nastopom tako navdušil gostjo s Švedske, da je zbor povabila na Švedsko. A ideja o gostovanju je morala dozoreti. V realizacijo projekta je bilo potrebno iti zelo premišljeno, po korakih, na več nivojih ter vmes organizirati in izpeljati še gostovanje švedskega zbora v Braslovčah. Ta je odšel nazaj domov presrečen, da mu je bilo dano preživeti nekaj nepozabnih dni v Braslovčah med Braslovčani.
Seveda se je bilo potrebno spoprijeti tudi s številnimi prav prikladnimi izgovori kot so služba, izpiti, šola, družina, oddaljenost, tudi košnja, obiranje in tudi trgatev je prišla v poštev. Zares velja trditev, da se prav vse da, če se vsaj malo hoče in da se prav nič ne da storiti, če se vsaj malo noče.
Prepričani smo, da gostovanja, srečevanja z drugimi kulturami, jeziki, rasami in verami bogati človeka, širi obzorje, daje samozavest, dviguje spoštovanje do drugačnosti, daje pravo vrednost svojemu kraju. Kaj bo gostovanje, ki je pred vrati, prineslo posameznikom in Braslovčam bo pokazal čas. In ker je na koncu vse odvisno od denarja, se vsem, ki so karkoli in kakorkoli prispevali k projektu imenovanemu "Švedske sanje" in vsem, ki ste verjeli, da lahko Prosvetno društvo Braslovče po dolgih desetletjih zopet izvede gostovanje v tujini, zahvaljujemo že zdaj. Ko bodo vtisi z gostovanja strnjeni, pa bo seveda sledilo vabilo na prireditev "Švedska po Švedski".
Natalija Marovt
Na fotografijah utrinki poletnih predstav
