Luč miru iz Betlehema

"Plamen je v mojih rokah. Gori in me greje. Prepričala me je njegova toplota in privabila njegova svetloba. Zdaj imam priložnost, da ga širim naprej –  poiščem bližnjega, začutim njegovo stisko, se darujem zanj in mu pomagam.
Toda kako?
Ko sprejmem mir v svoje srce, sem podoben sveči, ki je sprejela plamen. Da ohrani plamen, mora sveča goreti. Prav tako moram jaz, da ohranim mir, darovati samega sebe. Vendar sveča z gorenjem izginja, človek pa nikoli ne izgine, če gori iz ljubezni.
Vem, da nas je več, ki gorimo. Skupaj lahko ustvarimo mogočen ogenj, ki ga ne bo pogasil noben nemir."