Združenje borcev za vrednote NOB Žalec, Krajevna organizacija Braslovče, in Občina Braslovče so na športnem igrišču v Letušu v četrtek 9. maja dopoldan organizirali tradicionalno srečanje borcev in udeležencev NOB v počastitev dneva zmage nad fašizmom in nacizmom.
V programu so sodelovali Pihalni orkester Prebold, učenci OŠ Braslovče in učenci POŠ Letuš. Slavnostni govornik je bil generalni sekretar Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, Aljaž Verhovnik.
Prireditev se je začela s koračnico godbe na pihala in prihodom praporščakov na prireditveni prostor, temu je sledila državna himna in nagovor tokratnih povezovalcev slovesnosti, predsednika KO ZB za ohranjanje vrednot NOB Šmartno ob Paki Jožeta Aristovnika in osmošolke iz OŠ Braslovče Lare Videmšek. Po uvodnem pozdravu udeležencev sta poseben pozdrav namenila še sekretarju ZB za vrednote NOB Slovenije Aljažu Verhovniku, županu občine Braslovče Tomažu Žoharju, podžupanoma Občine Žalec Romanu Virantu in Marjanu Vodebu, predsedniku OZ ZB za vrednote NOB Žalec Marijanu Turičniku, hčerki generala Dolničarja Evi Dolničar Šivic in še nekaterim drugim. Delegacija KO ZB Braslovče je nato ob glasbi pihalnega orkestra odnesla in položila venec k spomeniku žrtvam. Slovesnost pa se je nadaljevala z nagovorom in pozdravom predsednika KO ZB za vrednote NOB Braslovče Viktorja Zorca, ki je tudi glavni pobudnik za organizacijo teh srečanj.
V govoru je obudil je spomin na začetek teh srečanj, ki sega v leto 2008. Takrat je bil osrednji govornik general Ivan Dolničar – Janošik, glavni akter dogodkov pred 74 leti, ko se mu je v Letušu predal nemški general Alexsander Lohr, poveljnik tristotisočglave nemške vojske z jugovzhoda Evrope in kvizlinških enot iz Srbije, Bosne, Hrvaške in Slovenije.
Sledil je pozdrav in nagovor župana Občine Braslovče, Tomaža Žoharja, ki je osvetlil pomen praznovanja Dneva zmage ter s tem pomena spomina na NOB in njenih vrednot za sedanji čas. Z nekaj besedami je udeležence nato nagovorila še hčerka Ivana Dolničarja in izrazila zahvalo za vsakoletno obujanje spomina na takratne dogodke, ki so povezani z delovanjem njenega očeta.
V drugem delu slovesnosti so udeleženci lahko spremljali nastope učencev, ki so recitirali, peli in plesali z opaznim zanosom domoljubja. Po njihovih nastopih je sledil še govor letošnjega govornika Aljaža Verhovnika, ki je, s svojo mladostjo, kar nekakšna garancija, da se za ohranjanje vrednot NOB ni bati. V uvodu svojega govora je poudaril spomladanske dogodke leta 1941, ko je nemški škorenj okupiral našo deželo, ko je bila ustanovljena OF dogodke v mesecu maju leta 1945, ko je prišlo do kapitulacije nacistične Nemčije.
V govoru je poudaril, da smo Slovenci majhen narod, a po dejanjih sodimo med največje na svetu. » Zaradi partizanskega odpora sodimo med zmagovalce II. svetovne vojne. Postavljeni smo ob bok velesilam: Rusiji, ZDA Veliki Britaniji in Franciji. Dejstvo je, da Slovenci nikoli v zgodovini našega obstoja nismo bili osvojevalci oz. okupatorji tujega ozemlja. Temveč smo se morali, kot majhen narod, boriti za narodno samobitnost in naše ozemlje…/ Prepričan sem, da okupatorji niso pričakovali tako organiziranega upora Slovencev: OF je posebnost organiziranega odpora v Evropi. Organizirana je bila v času ppolne okupacije in je delovala kot država na okupiranem ozemlju. Težke logistične razmere so predstavljale mnoge izzive za OF, ki pa so jih partizani uspeli premagati z veliko naklonjenostjo slovenskega prebivalstva. Vojska, ki za seboj nima naroda ne more zmagati…«je dejal Aljaž Verhovnik in nadaljeval: » Domačini so se pogosto odrekli svojemu kosu kruha in ga namenili partizanom, ki so mnogokrat bili več dni brez hrane. Tako je bilo tudi v marcu 1945 na območju Menine planine, ko so se prebijali iz obroča nemškega okupatorja. Izjemne vremenske razmere, pomanjkanje hrane in neprimerna oprema za tisti čas, so od borcev zahtevali visok nivo morale. Borci so bili podkrepljeni z visokim standardom vrednot, kot so tovarištvo, solidarnost, upor in druge, ki jim danes pravimo vrednote NOB. To so vrednote, ki so aktualne v vsaki situaciji in bodo prikazane v partizanskem filmu Preboj, ki prihaja na velika platna to jesen…/ Druga svetovna vojna na našem ozemlju ni predstavljala zgolj upora partizanov zoper okupatorje, temveč tudi boj za pravičnejše družbene razmere. Danes pozabljamo, da je bila predvojna kraljeva Jugoslavija, daleč od idilične države. Bila je revna, večinoma kmetijsko usmerjena država, v kateri je vladala diktatura monarhije, podkrepljena s kolaboracijo duhovščine. Kmetje in delavci niso imeli enakopravnih pravic pri ustvarjanju države, kaj šele ženske, ki niso imele niti volilne pravice in so prvič volile sredi vojne na osvobojenem ozemlju. Večina tistih, ki so odšli v partizane zato ni vodila politična pripadnost, pač pa uporni duh preživetja in želja po lepši bodočnosti…, « je poudaril Verhovnik nato pa spregovoril še o pravici do samoodločbe, ki je bila zapisana že v avnojskih sklepih in tudi v zadnji zvezni ustavi leta 1974, na katero smo se v času osamosvajanja Slovenci tudi sklicevali.
» Deveti maj je tudi Dan Evrope, ki je datumsko sicer naključno povezan z letom 1945, slavi pa začetek združene in povezane Evrope leta 1950. Evropska gospodarska skupnost, kot predhodnica današnje Evropske unije, je bila ustanovljena z namenom tesnejšega gospodarskega sodelovanja med evropskimi državami in to ravno z namenom, da se 2. svetovna vojna več ne bi ponovila. Zato moramo poudariti, da je Evropa zgrajena na temeljih proti nacifašizma. Bode pa v oči dejstvo, da nekateri evropski voditelji, celo sam predsednik evropskega parlamenta, spodbujajo fašistične ideje in celo poudarjajo težnje po slovenskem suverenem ozemlju. Dan zmage, ali pa če hočete dan Evrope je priložnost, da odločno rečemo NE takšnim težnjam. Mi si želimo Evropo sodelovanja in prijateljstva. Ne bomo dovolili politiki, da si zagotavlja preživetje na plečih sovraštva in hujskaštva med ljudmi…/« je bil jasen Verhovnik svoj govor pa zaključil z besedami: » Mlada generacija si vojn in sovraštva ne želi. Zavedajmo se, da so bile tudi pred 2. svetovno vojno napete politične razmere, tako v Evropi, kot znotraj Jugoslavije. Danes bi lahko potegnili nekatere vzporednice s tistimi zgodovinskimi dogodki. Upam in želim si, da smo dovolj premišljeni, da nasilja in sovraštva ne bomo podpirali. Da bomo znali sodelovati tako, da bo vsega dovolj za vse. Zavedajmo se, da je domovina naša odgovornost in prav vsak Slovenec in Slovenka prispeva k temu, kakšna bo naša prihodnost…«
Uradni del slovesnosti se je zaključil še s kratkim nagovorom predsednika OZ ZB za vrednote NOB Žalec Marijana Turičnika in nekaj skladbami pihalnega orkestra ter povabilom Viktorja Zorca na prijetno druženje in srečanje ob letu osorej.
Na slikah nekaj foto utrinkov s slovesnosti.
D.N. T.T.
