Letošnji, že 64. Dan hmeljarjev so tudi tokrat pripravili Združenje hmeljarjev Slovenije, Turistično društvo Braslovče in Občina Braslovče. Kljub visokim temperaturam se je prireditve udeležilo veliko obiskovalcev. Hmeljarji pa ob tem ugotavljajo, da bo letošnja letina zaradi neugodnih vremenskih razmer predvidoma ena slabših doslej.
Z Dnevom hmeljarjev v Sloveniji ohranjajo tradicijo slovenskega podeželja in pomemben del kulturne dediščine. Gre za tradicionalni slovenski praznik hmeljarjev, ki ga vsako leto drugi konec tedna v avgustu praznujejo v Braslovčah.
Že dopoldne so na slavnostni seji hmeljarskih starešin in princes z gosti predstavili delo aktualnega hmeljarskega starešina Boža Kobolda iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu in hmeljarske princese Urške Brinovec iz Podloga. Blaž Dimec, specialist za hmeljarstvo, pa je predstavil značilnosti letošnje letine hmelja. Zbrane so uvodoma nagovorili predsednik Združenje hmeljarjev Slovenije Ivan Oset, gostitelj dogodka župan Tomaž Žohar in državni sekretar z Ministrstva za kmetijstvo Velislav Žvipelj.
Sledili so nagovori tudi ostalih vabljenih gostov, od katerih so se mnogi dotaknili aktualnih razmer, ki pestijo hmeljarstvo v zadnjih letih, še posebno letos zaradi izrednih vremenskih razmer. Prisotne so nagovorili: Martin Mauser, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Aleksander Reberšek, poslanec v Državnem zboru RS, Janko Kos, župan Občine Žalec, mag. Marko Repnik, župan Občine Prebold in direktor ZKŠT Žalec, Nataša Juhart, županja Občine Vransko, Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki, Žan Grobler, podžupan Občine Tabor, Jože Kužnik, župan Občine Polzela, Peter Vrisk, direktor KZ Celje, Milan Pustoslemšek, predsednik Savinjske kmetijske zadruge, Irena Friškovec, direktorica Kmetijsko gozdarske zbornice Enota Celje, Branko Ribizel, predsednik TD Braslovče in Urh Račnik, predsednik Društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline.
Na slavnostni seji je predsednik združenja podelil priznanje Svetovne hmeljarske organizacije IHGC Vitez I. stopnje dvema hmeljarjema in hmeljskima starešinama: Frančišku Gajšku in Stanislavu Šaleju, oba iz Drešinje vasi. Priznanje je prejel tudi hmeljarski strokovnjak dr. Sebastijan Radišek, ki ga je prevzel na svetovnem hmeljarskem kongresu v Nemčiji. Tam je prejel priznanje II. stopnje dr. Martin Pavlovič.
Praznovanje se je nadaljevalo s pisanim sprevodom skozi trg Braslovče na prireditveni prostor, ki ga je kljub vročini pospremila velika množica ljudi. V povorki, na čelu katere so bili konjeniki Konjeniškega kluba Mustang z Gomilskega, Laška godba na pihala in mažoretke, so mladi na vozovih prikazovali stara hmeljarska opravila. Po prihodu na prireditveni prostor sta obiskovalce nagovorila župan Tomaž Žohar in sekretar na ministrstvu za kmetijstvo Velislav Žvipelj. Nato je sledil svečani del prireditve, v katerem so imenovali novega hmeljarskega starešino in princeso. Naloge hmeljarskega starešine bo za eno leto prevzel Jani Stiplovšek iz Tabora in naloge hmeljske princese pa Laura Jelen iz Dobriše vasi.
Letošnja letina bo ena slabših
Blaž Dimec, specialist za hmeljarstvo je predstavil značilnosti letošnje letine hmelja takole:« V letu 2026 hmelj v Sloveniji prideluje 116 tržnih pridelovalcev na skupno 1.451 hektarja površin, od tega je približno 110 hektarjev prvo letnih nasadov. Največ hmelja se prideluje v Savinjski dolini, pomembna pridelovalna območja pa so tudi v Podravju in na Koroškem.
Sortna struktura slovenskih hmeljišč se letos nekoliko razlikuje od tiste v preteklih letih. Največ površin zavzema sorta Celeia, ki je posajena na približno 595 hektarjih oziroma 41 % vseh hmeljišč. Sledi Aurora s približno 466 hektarji (32 %), nato Bobek s 171 hektarji (12 %) in Savinjski Golding z okoli 89 hektarji (6 %). Sorta Styrian Gold je posajena na približno 52 hektarjih, preostale sorte pa predstavljajo manjši delež slovenskih hmeljišč.
Letošnjo rastno sezono so zaznamovale zahtevne vremenske razmere. Topla pomlad je spodbudila hiter začetek rasti, v nadaljevanju pa so razvoj rastlin zaznamovali trije izraziti vročinski valovi. Zaradi visokih temperatur je bil hmelj večkrat izpostavljen vročinskemu stresu, kar je vplivalo na fiziološko delovanje rastlin in pri delu nasadov pospešilo prehod v cvetenje ter razvoj storžkov.
Vodni pogoji so bili skozi sezono precej neenakomerni. Po obdobjih z manj padavinami so v začetku avgusta nekatere predele vendarle osvežile padavine, vendar so bile potrebe hmelja zaradi visokih temperatur in velikega izhlapevanja še vedno velike. Namakanje je bilo zato v nasadih, kjer je bilo izvedljivo, pomemben ukrep za ohranjanje vitalnosti rastlin in nadaljnji razvoj storžkov.
Letošnja neurja s točo hmeljiščem niso prizanesla. V rastni sezoni je bilo takšnih dogodkov več, med njimi pa sta bila po obsegu poškodb najpomembnejša neurje konec maja in neurje v juniju. Obe sta prizadeli hmeljišča v Savinjski dolini in Podravju. Skupno je bilo po dosedanjih ocenah na terenu po Sloveniji različno poškodovanih približno 900 hektarjev hmeljišč. Poškodbe so bile različno obsežne – od približno 150 hektarjev popolnoma uničenih nasadov, kjer obiranje ne bo mogoče, do približno 300 hektarjev nasadov z močnejšimi poškodbami, pri katerih ocenjujemo od 50 do 70 odstotkov izpada pridelka, ter približno 450 hektarjev nasadov z lažjimi poškodbami rastlin.
Bolj natančne ocene o dejanski količini in kakovosti letošnjega »zelenega zlata« bomo lahko podali po začetku obiranja in opravljeni oceni letnika hmelja«.
TONE TAVČAR
