Na podlagi sklepa občinskega sveta, ki je na 21. redni seji sprejel Odlok o občinskem prazniku Občine Braslovče, bo Občina Braslovče svoj praznik odslej praznovala 7. aprila, v spomin na prvo uradno pisno omembo Braslovč v ustanovni listini gornjegrajskega benediktinskega samostana, izdani 7. aprila 1140 v Ogleju.
V nadaljevanju objavljamo zapis velikega poznavalca zgodovine in častnega občana Občine Braslovče Franca Kralja o zgodovinskem ozadju novega datuma občinskega praznika.
7. april praznik Občine Braslovče
V človekovi zavesti je, da se spominja zanj pomembnih dogodkov in jih času primerno obeleži. Za nekatere je uveljavljeno ime, da se ga praznuje. Tako praznujemo pomembne datume, kot so rojstvo, okrogla obletnica rojstva, obletnice poroke, nekateri praznujejo tudi dan, posvečen svojemu imenu, imamo obletnice, posvečene zaključku osnovnošolskega ali srednješolskega šolanja … Nekateri datumi so povezani z manj prijetnimi dogodki. Leta 2025 smo se tako spominjali Veronike, žene kneza Friderika iz Celja. Praznovanje ali spomin je lahko povezan z rastlinami, kot na primer praznik najstarejše trte na svetu ali najstarejšega drevesa v Sloveniji. Obletnice in njihova praznovanja so namenjena tudi skupnosti, v kateri živimo. Svoja praznovanja imajo tako nekatere vasi, soseske, država in seveda občine.
Občina Braslovče je do sedaj praznovala občinski praznik septembra. Ko so pred desetletji takratni braslovški politiki odločali o praznovanju, so svojo odločitev utemeljevali z dejstvi, da se v jeseni zaključujejo investicije in je hmelj že obran. Sedaj hmelj ni več tisto, kar je bil pred desetletji, pa tudi investicije niso vezane na koledarsko leto. Iz tega razloga je bilo smiselno prestaviti praznovanje občinskega praznika na zgodovinsko pomemben datum za občino, datum prve uradne omembe Braslovč v najstarejši, to je srednjeveški listini.
Ob naseljevanju v Srednjo Evropo in na Balkan so naši predniki prihajali v redko naseljena krščanska območja. Ne takoj, ampak sčasoma so med nove naseljence prihajali duhovniki, ki so poganske Slovane seznanjali s krščansko vero. Takrat sta bili verski središči za slovanski del Srednje Evrope v Salzburgu v sedanji Avstriji in v Ogleju v sedanji Italiji. Najbolj vneti misijonarji so se pri tem celo posluževali vojaške pomoči.
Naš pesnik France Prešeren je o tem v Krstu pri Savici napisal: »Valjhun, sin Kajtimara, boj krvavi že dolgo bije za krščansko vero, z Avreljem Droh se več mu v bran ne stavi.«
Med misijonarji iz Ogleja in Salzburga je prihajalo do sporov, kdo bo širil krščanstvo na Koroškem. Pri tem ni šlo za samo vero, ampak bolj za oblast in z njo povezanimi dohodki. V spore je posegel cesar Karel Veliki in leta 811 določil, da je meja med salzburškim in oglejskim delom reka Drava. Kraji severno od Drave so spadali pod Salzburg, kraji južno od Drave pa pod Oglej. Območje sedanjih Braslovč je tako spadalo pod cerkveno oblast patriarhata (nadškofije) s sedežem v Ogleju.
V Braslovčah je še pred letom 1000 nastala velika pražupnija, ki je na severu segala do reke Savinje, na vzhodu skoraj do Celja, na zahodu verjetno do Kozjaka in na jugu do reke Save pri sedanjih Trbovljah. Pražupnija je bila podrejena oglejskemu patriarhatu.
Leta 1440 je bil v Gornjem Gradu ustanovljen samostan benediktincev. Takratni cerkveni poglavar savinjskega območja oglejski patriarh Peregrin je v ustanovni listini gornjegrajskega benediktinskega samostana, izdani v Ogleju 7. aprila 1140, določil, da dobi samostan za svoje vzdrževanje del desetin, od tega »/d/va dela desetine obdelanih in neobdelanih polj preprostega ljudstva svete Marije v Braslovčah.« To je najstarejša in dokazana omemba kraja.
Občinski svet Občine Braslovče je na seji dne 17. decembra 2025 sprejel sklep, da Občina Braslovče odslej praznuje svoj občinski praznik v tednu, v katerem je datum prve pisne omembe kraja v pisanem viru.
Poleg imena ima občina tudi svoje grafično ime, to je grb Občine Braslovče. Najstarejši doslej znani opis trškega pečata Braslovč s trškim grbom je ohranjen na dopisu braslovškega trškega sodnika in sveta z datumom 10. julij 1763. V dopisu poročajo na zahtevo glavarja iz Celja, kakšen je trški pečat in grb. Zapisano je, da pošiljajo odtis starega, od starih časov uporabljenega trškega pečata, ki obstaja od velikega požara dalje (op. a.: tj. od 1598 do 1600) iz dveh črk in dveh znakov (»mit denen zweyen buchstaben und zwey zeichen«). Črki v grbu naj bi pomenili prvi črki imena svetnika – svetega Sebastijana (Heillige Sebastian), znaka pa osnovno dejavnost – poljedelstvo in živinorejo.
FRANC KRALJ
