Poplavna varnost v Spodnji Savinjski dolini
BRASLOVČE: Uskladite potrebe po poplavni varnosti, a ne na škodo kmetov
Drugo leto do konca januarja bomo verjetno še velikokrat poročali o razburjenih spodnje savinjskih kmetih, ki terjajo bolj natančne in jasne odgovore v postopku priprave državnega lokacijskega načrta (DLN), ki predvideva gradnjo desetih zadrževalnikov na porečju Savinje in Bolske, nasipa Vrbje in ureditev struge Savinje. V DPN je zajeto tudi urejanje drugih vodotokov, štiri lokacije za odvzem materiala ter prilagoditev gospodarske javne infrastrukture. Zahteve savinjskih kmetov po pojasnilih in dopolnitvah okoljskega poročila so vse glasnejše. V polni sejni sobi v Braslovčah so minuli ponedeljek ob bok stopili praktično vsi spodnjesavinjski župani in organizacije, ki so tako ali drugače povezane s kmetijstvom. Kot je v imenu kmetov izpostavil Vinko Drča, ne nasprotujejo gradnji suhih zadrževalnikov, vendar najprej terjajo preučitev drugih možnosti ter tudi pravilne podatke, predvsem pa zahtevajo dopolnitev okoljskega poročila s podatki o vrednosti kmetij pred in po gradnji zadrževalnikov. Tudi župani niso zadovoljni s postopkom in ravnanjem pripravljavcev DPN. Da bodo branili interese kmetov, je jasno, hkrati pa tudi interese občin. »Poslušamo očitke, da so podatki zavajajujoči, da brežine sedaj niso urejene, stalni so očitki o izgubi najboljših kmetijskih zemljišč, da zadrževalniki ščitijo samo Celje in Laško ter da bo potrebna poštena in pravična odškodnina,« je izpostavil žalski Janko Kos. Zahteve po jasnih odgovorih so razumljive, so omenjali župani, vranski Franc Sušnik pa je zahteval, da naj začnejo graditi zadrževalnika v občini Vransko, ki sta že umeščena v prostorske dokumente in bi prav tako povečala poplavno varnost. »15 odstotkov tega, kar se načrtuje po dolini, bi lahko na porečju Bolske takoj naredili.« Tudi preboldski Vinko Debelak se je strinjal, da bi veljalo naprej zgraditi tisto, kar se je načrtovalo že desetletja, ne pa da se spet samo planira. Celjski župan Bojan Šrot in vodja oddelka za okolje in prostor ter komunalo Roman Kramer, sta poudarila da je problem varovanja pred poplavami zadeva vseh. Šrot je opozoril, da je že zamujen vlak za evropski kohezijski denar in da če ni boljše možnosti, je treba zadrževalnike čim prej začeti graditi. Sicer pa je bilo spet slišali opozorila, da niti lastniki zemljišč niti strokovne inštitucije iz Spodnje Savinjske doline niso bili vključeni v pripravo DPN. Tako so brez odgovora ostajali Inštitut za hmeljarstvo Slovenije, Razvojna agencija Savinja in celjski Kmetijsko gozdarski zavod. Tako se zastavljajo številna vprašanja glede prodnatih slojev, novih mikrobioloških pogojev, v ospredju opozoril »domače« stroke pa je, da ima Savinjska dolina trikratne težave z vodo: »Smo vodovarstveno območje, težave imamo z namakanjem, rešiti je treba poplavno varnost. Vodo bi bilo treba obdelati z vseh vidikov,« je opozarjala Martina Zupančič, direktorica Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Žalec. Tudi Stanko Jamnik, direktor celjskega zavoda, je poudaril, da iz gradiva ni razvidno, kako zmanjšati škodo kmetom, za katere je dolgoročno načrtovanje kmetijske dejavnosti vir preživetja. V razpravi so sodelovali tudi lastniki – mladi kmetje, ki so prevzeli kmetije in se specializirali za posamezna področja, sedaj pa ne vedo, kaj se bo s temi zemljišči dogajalo.
Nasprotovanja oziroma zahteve kmetov so tako glasna, da je v Braslovčah položaj miril tudi minister za kmetijstvo Dejan Židan, ki je od pripravljavcev načrta terjal jasne odgovore. Sicer je bilo slišati, da je večina odgovorov že podanih v gradivu za javno obravnavo, dokončno pa bodo na vse pripombe in vprašanja odgovorili do konca januarja. Za takrat je minister napovedal ponovno usklajevanje resničnih potreb po večji poplavni varnosti krajev ob Savinji vendar nikakor na škodo savinjskih kmetov.
